Panda Jin ☯ Jang

Bežijo dnevi in tedni, ko gledam trgovske luči in zaskrbljene obraze. Sama nepremična tam v košari med množico igrač čakam na obraz nasmejanega otroka, ki bi mu polepšala dni.

Potem pa nekega dne mimo pripelje starejša gospa. Zagrabi me za tačke in posadi v svoje naročje. Gospa me je vozila na nekakšnem super vozilu proti izhodu. Na dolgi gumijasti podlagi sem se peljala proti prodajalki nakar me zagrabi za tačke in zaslišimn “BIP“. Tako se je moje poglavje v trgovini končalo. Odprl se je nov svet.

Škatle z lučmi, ki so se premikale po črni preprogi z belimi črtami, visoke namizne svetilke in ogromne betonske omare. Svet poln čudes, ki leži pred menoj jaz pa kmalu dobim sedež in prevezo čez oči. “Ojoj, le kam grem sedaj?” sem si rekla.

Kasneje tistega večera me je gospa položila k prijetni deklici v naročje. Tudi ona je imela super vozilo. Lepo in rdeče kot “Ferrari“. Obe sva gledale druga drugo in se poskušale spoznati. Nekaj dni sem preživela pri njej doma včasih pa me je vzela s seboj. Po nekaj tednih sem dobila svoje prvo darilo simbola na moji levi tački. S tem sem dobila ravnovesje in smisel v življenju. Postali sva eno in tako sem dobila svoje ime Yin Yang. Sedaj pa skupaj nadaljujemo in pišemo o naši poti.