Življenje na avtomobilskih kolesih
Danes razumem zakaj me morda zgodovina kot predmet ni pritegnila. Moja generacija živi v svetu zelo hitrega napredka. Pri svojih 10 letih je bilo zame navadno kolo in učenje vožnje, visoka tehnologija. Le nekaj let pozneje pa smo generacija postala odvisna od mobilnih naprav, medijev, izgube razuma bi lahko rekla… Tudi vremenske prognoze več ne pogledamo skozi okno. Najbolj nenavadna pa se mi zdi, električna mobilnost. V mojih časih si skiro poganjal čez drn in strn, z nogo seveda. S kolesom si se spustil po klančini, dvignil noge v luft, zakričal od veselja in če si imel srečo, zapeljal v jarek seveda.
Danes pa fantje kot gospodje po trije na enem električnem skiroju, avtomobili z lučmi v obliki neonskih napisov in zvoki vozil kot, da je vstaja robotov že pred vrati. Sama bom kar pogrešala tisti pravi zvok avtomobilov v prihodnosti že zaradi same varnosti.
V Marcu se je odvila razstava športnih in eksotičnih avtomobilov ABL, ki jih dandanes le redko vidim. Lepo je videti, drugo perspektivo življenja na kolesih in se ob pogledih na športne stroje malo zasanjati. Že nekatere feltne na avtomobilih so bile večje od mojih. Med zadnjico in cesto pa je le nekaj centimetrov razlike. Med samim sprehodom se je tu pa tam zaslišal kakšen rjoveč grom, ki ga je hitro utišala roka zakona a dovolj, da mi je poskočil utrip.
Mlajši otroci so imeli iskrice v očeh ob pogledu na Lamborghinije in Ferrarije. Med mladimi adrenalina ni manjkalo. Oči so napasli predvsem ob Porschejih, Bmw-jih pa tudi McLaren je bil deležen mnogo fotografskih navdušencev. Med starejšimi so bila predvsem priljubljena starejša vozila med katerimi tudi ni manjkal Citroen DS. Mislim, da je dogodek bil prava poživitev pred novo hladno pošiljko vremena. Sedaj pa lahko noč. Morda se pa v sanjah tudi sama znajdem za volanom kakšne zverine.
Dodaj odgovor