Noč v muzeju

Najprej se z dvigalom spustim v kletne prostore muzeja. od steklenimi tlemi se skrivajo ostanki zidov. Na zidovih sem prebrala kar nekaj zanimivih stvari, ki govorijo o sami zgodovini mesta Celeje z vozičkom pa sem se lahko zapeljala tudi po tleh, ki so jih včasih krasili prečudoviti mozaiki.

V 1. nadstropju sem na začetku opazila temno sobo, kjer v vitrinah zagledam lobanje. Strah me premaga in pot nadaljujem po hodniku naprej. Sledila je zgodba Celjskih grofov in tragične zgodbe Veronike Deseniške. V sobah sem videla portret Katarine Celjske, maketa Celjske Grofije, prekrasne slike. V vitrinah pa se nahaja kar nekaj lepih rokopisov, ki jih krasi prečudovita kaligrafija. V glavnem hodniku, ki ga obdajajo zvoki starega Celja pa se proti dvigalu sprehodim skozi staro ulico kjer povonjam nekaj začimb, ki so bile takrat na razpolago. V roke pa sem vzela tudi eno izmed knjig in prebrala nekaj vrstic o Veroniki Deseniški.

Pot sem končala v najvišjem nadstropju kjer sem videla okostje pravega medveda, zbirko orodij iz časa pred našim štetjem in kar nekaj zanimivega nakita. V animirani vodni sobi na koncu pa sem lahko videla najdbe iz bližnjih rek. Med drugim se tam nahaja tudi ogromna muzejska zbirka kovancev srebrnikov, zlatnikov itd… Ob izstopu iz muzeja sem s peresom pustila tudi svoj vtis s seboj pa odnesla prstke z ostankom črnila 🙂